Slovenska diplomacija se v zadnjih letih vse bolj intenzivno ukvarja tudi z mednarodnim gospodarskim sodelovanjem. Tokrat so na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve predstavili značilnosti gospodarstva Črne gore, dejavnosti slovenskega konzularnega predstavništva in podrobnosti aktualnega sodelovanja med Ljubljano in Podgorico. Črna gora bo namreč letošnji posebni gost Mednarodnega obrtnega sejma v Celju.

Črna gora tudi zaradi svojega reliefa in pomanjkanja vlaganj v infrastrukturo v preteklosti še vedno močno zaostaja za državami EU, saj danes dosega le 47% povprečno razvitost EU (foto: Milačič/flickr.com)

 

Gospodarstvo Črne gore (ČG) trenutno velja za stabilno, dinamično in tržno usmerjeno gospodarstvo. Lani je zabeležilo najvišjo doseženo gospodarsko rast v regiji Zahodnega Balkana, ki je znašala 4,4%. Poleg tega se lahko pohvali z visokim deležem BDP na prebivalca, ki je v lanskem letu znašal 6900 EUR. Gonilo rasti predstavljajo povečini veliki prihodki od turistične sezone, potrošnja, investicije v turistično in prometno infrastrukturo, vključno z gradnjo prve avtoceste v državi Bar-Boljare.

»V prihodnjem obdobju se sicer pričakuje padec gospodarske rasti, ki je v naslednjem dvoletnem obdobju načrtovana na 2,7%. Gibalo rasti predstavlja storitveni sektor, ki prispeva več kot 60% BPD. Turizem, ki velja za enega od vodilnih gospodarskih sektorjev, ustvari približno četrtino BDP. Poleg turizma sta pomembna sektorja gospodarstva še energetika in kmetijstvo. Gradijo se male hidroelektrarne, v velikem vzponu je postavitev vetrnih in tudi solarnih elektrarn,« pravi Petra Gradišek, ekonomska svetovalka na Veleposlaništvu RS v Podgorici.

Velik problem v Črni Gori predstavljata siva ekonomija in visok javni dolg (75% BDP), medtem ko je nezaposlenost lani dosegla zgodovinsko najbolj nizko stopnjo (17%), a še vedno ostaja zaskrbljujoča velika med mladimi (preko 30%). Država se sooča s pomanjkanjem strokovno usposobljene delovne sile, delavcev pa primanjkuje tudi v poletnih mesecih na turistično najbolj obleganih krajih. »Tuje investicije se povečujejo, drastično rast pa so beležile po vstopu Črne gore v NATO.

V letu 2018 je neto priliv NTI znašal 843 mio EUR in se je glede na predhodno leto povečal za 30%. Glavni investitorji v letu 2018 so bili Italijani, sledijo Rusi, Srbi, Madžari, Turki. Slika za 2017 na prvo mesto postavlja Združene arabske emirate, velik delež je prispeval tudi Azerbajdžan. Slovenija sodi med prvih 15 držav investitoric.Vlaga se v razvoj turistične infrastrukture, prometne povezave, energetiko, ekološke projekte in v zadnjem obdobju obnovljive vire energije.

Tuji investitorji so izenačeni z domačimi investitorji, uživajo enak status, vključno s pravico do nakupa nepremičnin pod enakimi pogoji kot državljani Črne gore,« je še pojasnila Petra Gradišek. Obseg blagovne menjave med Slovenijo in Črno goro je lani dosegel vrednost 114,7 mio EUR in se je glede na prehodno povečal za 6,5%. Za slovensko gospodarstvo se poslovne priložnosti obetajo predvsem v energetiki, cestni, železniški in turistični infrastrukturi, različnih vrstah elektrarn ter pri privatizaciji državnih podjetij in turističnih objektov.

Še vedno pa so slovenske investicije, podjetja in proizvodi v Črni gori izjemno cenjeni, saj Slovenija pomeni kakovost. Velja dodati, da bo na Mednarodnem obrtnem sejmu, ki bo od 10. do 15. septembra potekal v Celju, Črna gora letos imela poseben status države-partnerja. Poleg tega bo v času sejma 11. septembra v prostorih GZS v Ljubljani organiziran tudi dodaten poslovni forum Slovenija – Črna gora.