V Sloveniji je od letos obvezno cepljenje vsega goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika (BTV). Ta bolezen se je v zadnjem desetletju zaradi klimatskih sprememb razširila tudi v našo državo, po lanskem izbruhu, ki je prizadel predvsem rejce ovac, pa sedaj sledijo protiukrepi. Cepljenje že poteka, časa pa bo še vse do 24. aprila.
Da jezik ne postane moder in žival ne umre, je potrebno cepljenje (foto: pxhere.com)
Z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so spomnili, da je cepljenje goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika (BTV) postalo obvezno za vse rejce v državi. Cepljenje je namreč edini učinkovit način preprečevanja širjenja te bolezni, prek njega se zagotavlja skrb za zdravje živali in hkrati preprečuje gospodarsko škodo za lastnika.
»Cepljenje mora biti zaključeno najpozneje do 24. aprila 2026. To zagotavlja nastanek imunosti pred pojavom krvosesnih mušic, ki prenašajo virus. Govedo in koze se cepijo dvakrat v razmiku 3 tednov: prvič najpozneje do 3. aprila, drugič najpozneje do 24. aprila. Ovce se cepijo enkrat, najpozneje do 24. aprila. Do 18. februarja je bilo cepljenih 174.568 govedi (38,6 %), 16.901 ovc (19,5 %) in 3.598 koz (14,6 %).
Rejec je odgovoren za pravočasno cepljenje svojih živali. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato rejce poziva, naj se za cepljenje čim prej dogovorijo z izbranim veterinarjem,« opozarjajo z UVHVVR. Poudarili so še, da imata izbrani cepivi (cepivo proti serotipu BTV 3 in kombinirano cepivo proti serotipoma BTV 4 in 8) dovoljenje za uporabo s strani Evropske agencije za zdravila.
To predstavlja potrdilo, da sta varni za uporabo in se uporabljata tudi v drugih državah članicah EU, kjer imajo že več let težave z enako boleznijo živali. Bolezen se je namreč v zadnjem desetletju z južnih obal Sredozemlja pričela širiti proti severu in pred kratkim prvič prišla tudi v našo državo. Širi pa se z mušicami, ki so se zaradi klimatskih oz. temperaturnih sprememb selijo v zanje bolj ugodne kraje.
Z UVHVVR so še omenili, da se stranski učinki lahko pojavijo predvsem na mestu aplikacije, a so prehodne narave in hitro izzvenijo. Hujši stranski učinki so izjemno redki. Vse bolj pogosti pa so ‘poznavalci’, ki na družbenih omrežjih objavljajo dezinforamcije o domnevni oporečnosti živilskih proizvodov cepljenih živali, zaradi česar naj bi nekateri potrošniki zavračali mleko in meso cepljenih živali. Vse to je UVHVVR zanikal.