Izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost (CEP) Katja Geršak in Generalni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) Damjan Bergant sta podpisala pogodbo o financiranju osmih projektov v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jih bo CEP v letih 2019 in 2020 izvajal v državah Zahodnega Balkana in Vzhodne Evrope. Skupna vrednost pogodbe je 542.000 evrov, projekti pa segajo od politične propagande vse do otrok s posebnimi potrebami.
Zanimive sladice, narejene za razpravo o vlogi severno-atlantskega zavezništva v 21. stoletju, ki jo je CEP nedavno gostil na gradu Jable pri Mengšu (foto: cep.si)
Vlada RS je Center za evropsko prihodnost CEP ustanovila leta 2006 in od tedaj je uradni izvajalec mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS). Svoje aktivnosti v okviru MRS CEP usmerja predvsem na države Zahodnega Balkana in je do danes izvedel že več kot 200 usposabljanj. Šlo je predvsem za posredovanje slovenskih dobrih praks in znanja za krepitev stabilnosti in varnosti ter za podporo državam pri njihovem približevanju evro-atlantskim integracijam.
Prvi v nizu 8 novih dvoletnih projektov bo namenjen krepitvi preglednosti pri delu volilnih organov v Albaniji. Projekt je usmerjen v prenos dobrih praks in izmenjavo izkušenj na področju izvedbe transparentnih in demokratičnih volitev. Drugi projekt bo pomoč BiH na poti v EU. Cilj tega projekta je izvedba usposabljanj za javne uslužbencev na vseh ravneh vlade BiH iz izbranih poglavij ‘acquis communautaire’, ki jih je BiH identificirala kot prednostne za leti 2019 in 2020.
To so poglavja o prostem pretoku delovne sile, o pravici do ustanovitve in prostega pretoka izvajanja storitev, o informacijski družbi in medijih, o socialni politiki in zaposlovanju ter o pravosodju in temeljnih pravicah. Tretji projekt bo podpora pri razvoju Avio-helikopterske enote MNZ Črne gore. Cilj projekta je povečanje zmogljivosti zaradi boljše odzivnosti in kakovosti javnih storitev na področjih, ki jih pokriva helikopterska enota in so življenjskega pomena za prebivalce Črne gore (ter za turiste).
Četrti projekt CEP-a je pomoč Republiki Severni Makedoniji pri finančnih preiskavah. Cilj tega projekta je nadaljnja krepitev zmogljivosti Severne Makedonije za uspešen boj proti organiziranemu kriminalu, težkim oblikam kriminala in korupcije ter učinkovito izvajanje ‘acquisa communautaire iz Poglavja 24’. Peti projekt pa je imenovan ‘evropska izmenjava aktivnosti digitalne diplomacije’ in ima zanimive podpornike.
Njegov cilj je sicer krepitev zmogljivosti držav v regiji pri načrtovanju, usklajevanju in pripravi digitalnih kampanj, kar ima neposreden vpliv na oblikovanje javnega mnenja. Sofinancirani bosta dve iz niza usposabljanj, ki so namenjena vladnim komunikatorjem iz držav Zahodnega Balkana, Gruzije, Moldavije in Ukrajine. Projekt financira Zunanje ministrstvo ZDA ob podpori urada predsednika vlade in kabineta Združenega kraljestva, so zapisali na spletu MZZ. Zdi pa se, da v tem primeru gre za propagandne aktivnosti NATO pakta, usmerjene v civilne sfere držav, ki so nastale ob razpadu nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze.
Bolj transparenten je šesti projekt, imenovan ‘Kompas učenja’. Specifični cilj regionalnega projekta je izboljšanje položaja osnovnošolskih otrok s posebnimi potrebami z izobraževanjem učiteljev iz osnovnih šol v bolj odročnih krajih v Albanije, Kosova, Severne Makedonije ter BiH. Na podlagi izvedenih delavnic, analize primarnih in sekundarnih virov ter slovenskih izkušenj bodo predstavljeni konkretni predlogi za izboljšanje stanja dela z otroki s posebnimi potrebami v osnovnih šolah. Sedmi projekt je spodbujanje podjetništva med mladimi na Zahodnem Balkanu.
Ta projekt nagovarja mlade podjetnike in zagonska podjetja, ki si želijo predstaviti svojo podjetniško idejo, razviti svoje poslovne modele, poiskati investitorje ter sodelovati s somišljeniki v regiji. Cilj projekta je izobraževanje in povezovanje mladih podjetnikov, ki se soočajo s podobnimi izzivi. Previdene so delavnice za akterje podpornega okolja (pospeševalnike, inkubatorje, univerze) in mlade podjetnike v vseh šestih državah Zahodnega Balkana, ki bodo s svojo izdelano idejo in jasnim načrtom korakov za nadaljnji razvoj prišli tudi na delavnico v Slovenijo.
Zadnji projekt pa je krepitev zmogljivosti upravljanja srbskih patrulj. Cilj projekta je okrepiti zmogljivosti Srbije za ustreznejši odziv na migracije in upravljanje razvojnih potencialov. Tako se bodo zmanjšale težave pri nadzoru državne meje, racionalizirana pa bo tudi uporaba človeških zmogljivosti. Ob zaključku projekta bodo zbrane vse potrebne informacije in pripravljena IKT-oprema za spremljanje in vodenje patrulj, so še sporočili z MZZ RS.