Sneg je že zdavnaj pobelil višje lege, ob bližnjem koledarskem pričetku zime pa tudi slovenska Letalska policijska enota opozarja na nevarnost plazov v gorah. Policisti-reševalci se v teh dneh aktivno posvečajo vadbi reševanja s pomočjo nove plazovne žolne, poziv k previdnosti in še posebej k uporabi predpisane opreme za zimsko obiskovanje gora pa kljub temu ni odveč.

Letalska policijska reševalna enota med treningom iskanja zasutega v plazu z novo opremo (foto: policija.si)

S Policije so najprej spomnili, da je že prve dni meseca decembra nepričakovan plaz pod Turskim žlebom (Logarska dolina) odnesel dva planinca iz tujine, ki sta bila ob tem huje poškodovana. Plaz se je sprožil kljub temu, da je bila razglašena stopnja nevarnosti snežnih plazov majhna. Tudi s Planinske zveze Slovenije so zato opozorili, da je po močnejših snežnih padavinah dobro počakati vsaj še tri dni, preden se odpravimo v gore.

Vendar pa je povsem nemogoče, da bi s 100-odstotno verjetnostjo uspešno napovedovali vse prežeče plazove, saj se lokalne razmere lahko močno razlikujejo že na istem pobočju, kaj šele na sosednji gori. Tudi s Policije so zato pozvali ljubitelje gora, naj pozimi ne zahajajo v gore brez plazovne žolne, sami pa so se v zadnjih dneh posvetili vadbi iskanja zasutih v snežnih plazovih z uporabo nove helikopterske plazovne žolne.

 »Obešena je pod helikopter, ki po določeni mreži preleti plazovino in išče signale plazovnih žoln, ujetih v plazu. Naprava se uporablja na dveh novih policijskih helikopterjih AW 169, ki sta se z večjo hitrostjo leta in veliko razpoložljivo močjo zmožna hitro odzivati na vsakršne, tudi tovrstne intervencije, pri katerih imata ključno vlogo predvsem čas in razpoložljiva tehnologija,« so o tehnični novosti pojasnili s Policije.

Plazovna žolna je torej za reševalce izjemen pripomoček, a je uporabna le tedaj, ko plazovno žolno ( ki je del plazovnega trojčka, katerega tvorite še lopata in sonda), uporablja tudi zasuti v plazu. Sicer statistika pravi, da imajo tisti, ki jih najdejo v prvih 18 minutah po zasutju, kar 90 % možnosti, da preživijo. Po tem času možnost preživetja prične hitro in drastično upadati. V snežnih plazovih pa umre kar 52 % odstotkov popolnoma zasutih.