Tako imenovani boter umetne inteligence Geoffrey Hinton se je pravkar upokojil in takoj sprožil alarm – glede umetne inteligence. Hinton, ki je bil dolga leta zaposlen pri spletnem velikanu Google, sedaj opozarja, da je umetna inteligenca v napačnih rokah lahko smrtno nevarna za človeštvo.
Prizor iz znanstveno fantastičnega filma ‘Terminator: Genesis’ (foto: cineplexx.si)
Opozorila glede nevarnosti, ki lahko pretijo vsemu človeštvu zaradi uporabe umetne inteligence, niso prav nič novega. Znanstveno fantastični film ‘Terminator 1’ so na primer začeli predvajati že leta 1984 in od prvega dne se nekateri gledalci sprašujejo, ali lahko inteligentni roboti nekega dne ugotovijo, da smo ljudje največji škodljivci na tem planetu, da ogrožamo naravo in tudi njih, ter sprejmejo odločitev, da je potrebno vse ljudi iztrebiti. Vse.
Nevarnost pa ne preti le od same umetne inteligence , ampak tudi od ljudi, ki naj bi jo upravljali. To pravi celo t. i. ‘boter umetne inteligence’ Geoffrey Hinton, ki se je po dolgoletnem službovanju pri spletnem velikanu Google pravkar upokojil. Takoj po slovesu od službe pa je v intervjuju z New York Timesom sprožil alarm glede umetne inteligence (UI), saj je očitno le dojel, kako zelo nevarna za človeštvo je lahko UI v napačnih rokah.
Lepo od njega, ampak morda je to ugotovil malce prepozno, saj naj bi na tem področju pri Googlu delal več kot desetletje. Podobno so sicer mnogi fiziki komaj po Hirošimi in Nagasakiju ugotovili, kakšne nevarnosti prinaša človeštvu uporaba atomske bombe. Navadno se znanstveniki v podobnih primerih izgovarjajo, da so nekaj naredili le zato, ker so jim ukazali, sicer pa bi to itak naredil nekdo drugi.
Če to morda pomiri njihov vest, pa je za ostali svet tovrstno razmišljanje moralno zelo sporno. Le kako se je počutil angleški kemik Hans Thacher Clarke, ko so rezultati njegovega eksperimentiranja leta 1913 v Berlinu nazadnje privedli do tega, da je nemška vojska med prvo svetovno vojno leta 1917 uporabila bojni strup Iperit (‘gorčični plin’) in sicer najprej prav proti njegovim rojakom – angleškim vojakom na zahodni fronti.
Velja še spomniti, da je že slavni arhitekt, umetnik, znanstvenik in izumitelj Leonardo da Vinci izdelal načrte za več različnih orožij oz. naprav, ki bi se lahko uporabljale v bojih. A je se je že on zavedal nevarnosti zlorab, zato je pri vsakem načrtu namensko nekaj ključnega izpustil, oziroma zanalašč napravil napako, da nihče ne bi mogel uporabljati njegovih zamisli.