Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je zazvonilo alarm, saj je v Blejskem jezeru ponovno prišlo do t. i. ‘cvetenja’. Jezero se je po zaslugi planktonske cianobakterije Planktothrix rubescens že obarvalo v rdečo barvo, pojav pa naj bi trajal vse dotlej, dokler se v jezeru ne začne višati temperatura vode.

Dobra stvar cvetenja Blejskega jezera v zimskem času je ta, da na njem ni kopalcev (foto: MNVP/gov.si)

Cvetenja morja, jezer in rek se v veliki večini primerov vrstijo poleti, ko kombinacija visokih temperatur, hitrega izparevanja in slabega pretoka vode hitro poruši ravnovesja v ekosistemu. Ene sorte živali in rastlin začnejo kmalu umirat, druge pa se prav tedaj razbohotijo. V Blejskem jezeru pa je do cvetenja prišlo prav sedaj – sredi zime, namnožila se je namreč planktonska cianobakterija Planktothrix rubescens.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je zato že zazvonilo alarm. Jezero se je te dni že nekoliko obarvalo v rdečo barvo, kar je pokazatelj preobremenjenosti jezera s hranili in organskimi snovmi. Cvetenje lahko vztraja še nekaj tednov, pristojne službe pa ob tem prosijo, naj se na Bledu ne hranijo labodov, rac mlakaric, lisk in rečnih galebov, kot tudi ne vseh preostalih vodnih živali.

 »Cvetenje se je v preteklosti že velikokrat pojavilo. Glavni razlog je prevelik vnos hranil v jezero, ki ima več virov. V jezero se stekajo vode iz zaledja, ki vanj spirajo hranila (dušikove spojine in fosfor), dodaten vir hranil je hranjenje rib in vodnih ptic. Ribiška družina Bled je prepovedala vsakršno dodatno privabljanje rib s krmo ali hrano, kar zelo pozdravljamo,« so med drugim pojasnili z MNVP.

Dodali so še opozorilo, da se lahko vodne ptice hitro navadijo, da jih ljudje hranimo in si zato hrane ne iščejo več same. To lahko predstavlja problem pri mladih pticah, ki lahko hitro postanejo popolnoma odvisne od ljudi. Sicer pa podobno velja tudi za večino preostalih živali, ki živijo prosto v naravi, saj teh živali ljudje običajno sploh ne bi smeli hranili!