Naslovnica Gospodarstvo Banka Intesa: jezne stranke, 200 odpovedi in selitev v Ljubljano

Banka Intesa: jezne stranke, 200 odpovedi in selitev v Ljubljano

Avtor: Spletno Uredništvo

Nekdanja Banka Koper, ki jo je pred leti prevzela italijanska Intesa San Paolo, zadnje dni doživlja naval jeznih strank. Najprej so bankirji razjezili samostojne podjetnike, ki jim bodo kar lepo ukinili vse limite na osebnih transkacijskih računih, nato so precej prahu dvignila oderuška nadomestila za zplačevanje in dvig gotovine v državah, ki niso v EU.  A to še ni vse, po neuradnih vesteh naj bi v naslednjih mesecih odpustili 200 ljudi, zaprli nekatere poslovalnice in centralo iz Kopra preselili v Ljubljano.  banka koperSlika iz leta 1980, ko je bila dokončana stavba centrale Banke Koper (foto: intesasanpaolo.si)

 

 

Banka Koper je nastala kot banka, ki naj skrbela za finančne tokove gospodarstva in prebivalstva južnega dela Primorske. Njeni zametki segajo v leto 1955, leta 1989 je ustanovila financijsko družbo Finor, leta 1994 se je osamosvojila iz sistema slovenskih bank in leta 2002 je dobila italijansko Inteso San Paolo za večinskega lastnika. Šele jeseni leta 2016 je opustila ime Banka Koper in se preimenovala v Intesa San Paolo (čeprav so marsikje po Sloveniji v poslovalnicah še vedno stare označbe).  

Banka, ki je bila tudi vseskozi pokrovitelj kulture, športa in ostalih družbenih aktivnosti, je v zadnjih letih postopno obrnila hrbet bližnjemu okolju. Nazadnje je letos odpovedala pokroviteljsko sodelovanje pri Istrskem maratonu, ki je bil še edina večja športna prireditev z njenim sponzorskim vložkom (pa še ta je po neuradnih podatkih iz leta v leto variral med 10 in 30 tisoč evrov). Trend se je začel s prihodom Italijana Giancarla Mirande na mesto predsednika uprave in se sedaj še stopnjuje, potem ko je februarja letos predsednik uprave postal Slovak Josef Kausich.  

Seveda so se z leti cene vseh bančnih storitev postopno podražile, a vsakič za nekaj centov, tako da stranke tega niso posebej zaznale. Sedaj pa so stranke nenadoma ugotovile, da jim za plačevanje in dvig gotovine v državah izven EU (to velja na primer za vse države nekdanje Jugoslavije) zaračunavajo precej preveč. To naj bi počeli tudi v NLB, a so že prenehali, medtem ko bodo v Intesi predvidoma vztrajali do 1. julija. Da ne bo pomote – vse je v skladu veljavnimi predpisi RS in EU.  

Še bolj kot redne obiskovalce hrvaške obale, bosanskih tržnic in srbskih festivalov, pa so v banki zadnje dni razjezili samostojne podjetnike in pravne osebe. “Pri pregledu vašega poslovanja smo ugotovili, da na vaš transakcijski račun prejemate nižji obseg prilivov, ki bi nadalje omogočal koriščenje sedaj veljavne višine Osnovne prekoračitve pozitivnega stanja na vašem transakcijskem računu. Posledično vas obveščamo, da bo Banka, skladno s Splošnimi pogoji za opravljanje plačilnih storitev za potrošnike, znižala Osnovno prekoračitev na vašem transakcijskem računu na 0,00 EUR.

Višino Osnovne prekoračitve na vašem transakcijskem računu Banka izračunava vsake tri mesece, pri čemer upošteva predvsem vaše prilive v preteklem trimesečju,” so zapisali v uradnem obvestilu banke. Slednja sicer nosi ime ‘intesa’, kar v italijanščni pomeni razumevanje. Tokrat pa je razumevanje najbrž odšlo nekam na počitnice. 

Za takšno kaznovalno politiko do svojih strank so se namreč vrhovi banke (kljub tihemu nasprotovanju velikega dela zaposlenih) odločili ne glede na to, da so  mnoge stranke poslovale prek te banke že desetletja in ne glede na to, da v preteklosti niso imele resnih finačnih težav. Sedaj pa je očitno za sankcije dovolj že to, da na primer samostojnemu podjetniku nekdo pravočasno ne plača izstavljenega računa, zato se mu prilivi drastično zmanjšajo in ‘za nagrado’ – s strani banke  ostane še brez limita.

Res malemu gospodarstvu ‘prijazna’ politika ima nedvomno finačno utemeljen kontekst. Slednji se imenuje racionalizacija poslovanja. Po neuradnih informacijah, ki prihajajo iz nekdanje koprske Banke, naj bi znotraj družbe namreč že potekalo posebno ocenjevanje dela vsakega izmed zaposlenih, saj naj bi se v bližnji prihodnjosti obetala selitev celotne centrale banke iz Kopra v Ljubljano. Zaradi tega naj bi okrog 200 ljudi ostalo brez sedanjih služb, zaprle naj bi se tudi nekatere poslovne enote drugje po Sloveniji in tudi zgradba centrale na Pristaniški 14 v Kopru naj bi bila kmalu v prodaji. 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.