Slovenska metalka kopja Martina Ratej ostaja suspendirana vse do marca 2022. Atletinja, pri kateri so lani našli sledove prepovedanih snovi v letu 2012, je namreč umaknila pritožbo, saj ni želela plačati ogromne vsote, da bi se postopki nadaljevali in je raje je sprejela dvoletno kazen.
Atletinja Martina Ratej na mednarodni tekmi v Varaždinu leta 2019 (foto: Peter Kastelic/AZS)Zgodba o dopingu metalke kopja Martina Ratej se očitno zaključuje z velikim neodgovorjenim vprašanjem, kaj se je resnično zgodilo leta 2012. Z Atletske zveze Slovenije (AZS) so pojasnili, da je ponovna analiza vzorca urina, vzetega športnici v času Olimpijskih iger v Londonu leta 2012, lani pokazala prisotnost metabolita klostebola. Klostebol je nespecificirana snov, ki spada v skupino anaboličnih androgenih steroidov in je prepovedana.
»Disciplinski postopek je v imenu Mednarodnega olimpijskega komiteja začela Mednarodna agencija za protidopinško testiranje, ki je zadevo napotila na Arbitražno sodišče za šport (CAS). Dne 16. julija 2020 je bila športnica spoznana za krivo za dopinški prekršek v skladu z protidopinškimi pravili Mednarodnega olimpijskega komiteja. Odločitev CAS glede same krivde športnice je bila dokončna in zavezujoča,« so pojasnili z AZS.
Sicer se je najprej zdelo, da bi lahko Martina po obravnavi senata disciplinske komisije Slovenske protidopinške organizacije (SLOADO), dobila le 14 mesecev kazni in bi se je tako suspenz že iztekel. Martine Ratej je namreč trdila, da je sporna snov v njeno telo prišla zaradi uporabe posebne ginekološke kreme – torej naj bi šlo za izjemne okoliščine, ki so povezane z zdravjem in ne bi imele vpliva na njene rezultate.
S tem pa se nato ni strinjal Doping Review Board (DRB), ki je pristojni organ Svetovne atletike (World Athletics) za odločanje o obstoju izjemnih okoliščin v protidopinških postopkih in kazen dveh let prepovedi nastopanja je ostala. Sicer jo Martina velik del kazni že oddelala, saj je obdobje prepovedi pričelo teči že 9. marca 2020. Vendar pa zgodba o tem prekršku Martina Ratej zaključuje z dilemo, ali je bilo tokrat pravici res zadoščeno.
Športnica je namreč po poročanju RTV Slovenija povedala, da je odstopila od pritožbe le zato, ker bi morala za nadaljevanje postopkov vplačati 42.000 evrov. Ali je torej pravica na voljo le za bogate športnike?