Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) se tokrat ni oglasila s kakšnim novim vremenskim opozorilom, ampak se je posvetila odpadkom. Vsak od nas povprečno na leto ustvari okrog pol tone komunalnih odpadkov, količine pa se po zadnjih podatkih ne zmanjšujejo. Zato so z ARSO pozvali k bolj racionalnim nakupom, k večji reciklaži in k še boljšemu ločenemu zbiranju odpadkov.
Odpadki so postali kar ena največjih težav človeštva (foto: pxhere.com)
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) vsak Slovenec na leto ustvari okrog pol tone komunalnih odpadkov, vsi skupaj pa letno ustvarimo tudi okoli 7,5 tisoč ton nevarnih komunalnih odpadkov (ali 3,6 kg na osebo). Vse od leta 2011 se v Sloveniji količine letno nastalih komunalnih odpadkov višajo in že presegajo milijon ton. Zaradi tega so z ARSO vse prebivalce naše države pozvali k bolj racionalnim nakupom in k večji reciklaži.
Količino odpadkov lahko zmanjšamo s premišljenimi nakupi stvari, ki so iz reciklabilnih materialov in imajo daljšo življenjsko dobo, predmetov, ki jih ob okvari lahko nesemo v popravilo in izdelkov brez plastične embalaže. Stvari, kot so nekatera orodja in oblačila za posebne priložnosti, pa si raje sposodimo. Prav tako lahko vse uporabne stvari, ki jih ne potrebujemo več, prodamo, podarimo ali celo zamenjamo.
»Za ponovno uporabo in recikliranje je bilo v letu 2019 pripravljenih nekaj več kot polovica (59,2 %) komunalnih odpadkov. Recikliranih, kompostiranih in digestiranih je bilo 393 tisoč ton komunalnih odpadkov. Odložili smo jih 66 tisoč ton, v sežig in sosežig z izrabo energije smo oddali 136 tisoč ton komunalnih odpadkov,« so pojasnili z ARSO. Sicer komunalni odpadki predstavljajo okoli 20 % vseh nastalih odpadkov.
V zadnjih letih se količina ločeno zbranih komunalnih odpadkov sicer povečuje, a z ARSO pravijo, da bo potrebno na ravni EU in tudi v Sloveniji še dodatno izboljšati ravnanje z odpadki in ga kar spremeniti v trajnostno ravnanje z materiali. V igri so namreč varovanje zdravje ljudi, varovanje okolja in predvsem naravnih virov ter zmanjševanja odvisnosti od uvoženih virov, kar naj bi pomagalo zagotavljati večjo konkurenčnost gospodarstva.