Z Agencija Republike Slovenije za okolje so predstavili nekaj podatkov glede slovenske samooskrbe s hrano. Naša država namreč spada med neto uvoznice hrane, saj le približno tretjina vse hrane v Sloveniji izbira iz domače proizvodnje.

ARSO zaznava povečano povpraševanje po ekološko pridelani slovenski hrani (foto: SJ)

Z Agencije RS za okolje (ARSO) so pojasnili, da je stopnja samooskrbe (dolgoročno gledano) v Sloveniji višja in stabilnejša pri večini živalskih proizvodov – mleko, jajca, goveje in perutninsko meso. Glede prašičjega mesa in medu pa se stopnja samooskrbe znižuje. Na področju rastlinskih proizvodov je stopnja samooskrbe nižja pri krompirju, zelenjavi in sadju, medtem ko se zvišuje izključno stopnja samooskrbe z žiti.

»Vrednostno se uvoz hitreje povečuje kot izvoz. V zadnjem desetletju izvoz agroživilstva predstavlja približno 4 %, uvoz pa 8 % skupnega izvoza oziroma uvoza Slovenije. Opuščanje kmetovanja na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami in pozidava kakovostnih kmetijskih zemljišč namreč zmanjšujeta možnosti samooskrbe s hrano in obseg ekosistemskih storitev, ki jih opravljajo kmetijska zemljišča,« pravijo z ARSO.

V Sloveniji je sicer danes le okrog tretjina hrane domačega izvora, obeti pa niso najboljši, saj se na primer nadaljuje trend urbanizacije boljših kmetijskih zemljišč. Na slovensko kmetijstvo pa lahko tudi vsakdo vpliva na več načinov, a predvsem pri nakupovanju hrane.

Zato ARSO poziva k nakupom domače slovenske oz. lokalno pridelane hrane in k nakupu ekološko pridelanih proizvodov. Za prehod v ekološko kmetovanje se sicer v Sloveniji trenutno odločajo predvsem živinorejska gospodarstva, eko-kmetovanje pa že obsega okrog 11 % vseh kmetijskih zemljišč.

ARSO predlaga tudi, da se v prihodnjem programskem obdobju izvajanja skupne kmetijske politike EU največ pozornosti nameni varovanju kmetijskih zemljišč in prsti, ohranjanju biotske raznovrstnosti, izpustom amonijaka in blaženju podnebnih sprememb.