Zadnje poročilo mednarodne človekoljubne organizacije Amnesty International za leto 2022 je poudarilo to, kar že dlje časa ponavljajo mnogi politični analitiki. Glede spoštovanja človekovih pravic po svetu danes veljajo dvojna merila. Amnesty International ugotavlja, da je odziv Zahoda na rusko agresijo proti Ukrajini v ostrem nasprotju z neukrepanjem glede resnih kršitev mednarodnega prava s strani nekaterih zaveznikov Zahoda, na primer Izraela, Savdske Arabije in Egipta.
Kakšna je razlika med ubitim ukrajinskim in ubitim palestinskim civilistom? (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
Najnovejše letno poročilo mednarodne človekoljubne organizacije Amnesty International za lansko leto 2022 poudarja, da dvojni standardi ne bi smeli obstajati. V letu, ko mineva 75. let od proglasitve Splošne deklaracije človekovih pravic, Amnesty International javno zahteva, da mora ves mednarodni pravni sistem temeljiti na človekovih pravicah, poleg tega pa mora prav tako veljati za vse ljudi in povsod po zemeljski obli.
»Ruska obsežna invazija na Ukrajino leta 2022 je sprožila številne vojne zločine, povzročila svetovno energetsko in prehransko krizo ter poskušala dodatno razbiti šibek večstranski sistem. Prav tako je razgalila hinavščino zahodnih držav, ki so se odločno odzvale na agresijo Kremlja, vendar so opravičevale ali bile vpletene v hude kršitve, storjene drugje,« piše v uvodu letnega poročila Amnesty International.
Nato so omenili oglušujočo tišino glede spoštovanja človekovih pravic v Savdski Arabiji, ne-ukrepanje proti Egiptu in zavrnitev soočenja z izraelskim sistemom apartheida proti Palestincem. Omenili so Kitajsko in zločine proti človečnosti, ki jih je zagrešila, ter neuspeh svetovnih in regionalnih institucij, da bi se ustrezno odzvale na ubijanje tisočev ljudi v konfliktih tudi v Etiopiji, Mjanmaru in Jemnu.
Dotaknili so se novih omejitev oblasti glede javnih demonstracij v Avstraliji, Indiji, Indoneziji in Združenem kraljestvu ter izrednih razmer v Šrilanki. Potem so našteli države, kjer zapirajo novinarje, kot so Afganistan, Etiopija, Myanmar, Rusija in Belorusija. Poleg novinarjev so se zagovorniki človekovih pravic in politična opozicija lani soočali z veliko represijo še v Peruju, Zimbabveju in Mozambiku.
V Iranu so s pravimi naboji streljali na neoborožene protestnike in se posebej lotili zatiranja žensk. Spolni napadi na ženske se sicer dogajajo predvsem v Indiji, Pakistanu in ZDA. V ZDA so že desetletja nadpovprečno pogosta posilstva in izginotja ameriških domorodk. Glede ZDA je Amnesty International omenil še zatiranje pravice do splava in pa pogosto nasilno deportacijo preko 20.000 državljanov Haitija, ki so ilegalno vstopili v državo.