Naslovnica Svet & EU Ali so ruski plačanci res bolj nevarni od humanitarnih katastrof

Ali so ruski plačanci res bolj nevarni od humanitarnih katastrof

Avtor: Spletno Uredništvo
Evropski parlament je ta teden sprejel tudi tri resolucije, ki se nanašajo na kršitve človekovih pravic. Prva resolucija je posvečena ruski varnostno-vojaški družbi Wagner, druga grozodejstvom v Somaliji in tretja razmeram v Kamerunu.
Ali so ruski plačanci res bolj nevarni od humanitarnih katastrof

Novi ruski oklepni transporterji BRDM-2 lani ob iztovarjanju v Srednjeafriški republiki (foto: en.wikipedia.org/OZN)

Evropski parlament se je glede kršenja človekovih pravic po svetu tokrat najprej posvetil ruski varnostno-vojaški družbi Wagner. Parlamentarci so najostreje obsodili zločine ruske paravojaške organizacije Wagner Group in z njo povezanih zasebnih vojaških subjektov na različnih konfliktnih območjih. Zločine so označili celo za gnusne, kar se v Parlamentu EU le redko zgodi, vseeno pa v izjavi za javnost niso navedli niti en konkreten primer.

Poslanci so vztrajali, da je ruska država odgovorna za financiranje, usposabljanje, upravljanje in operativno poveljevanje teh paravojaških skupin ter da dejavnosti Wagnerjeve skupine ustrezajo širjenju ruskega vpliva na konfliktnih območjih. Prav tako parlamentarci zahtevajo, da je potrebno skupino Wagner in druge varnostne izvajalce, ki jih vodi Rusija, treba obravnavati kot organizacije ruske države.

Nato so v resoluciji  poslanci Parlamenta EU ugotovili, kako je skupina Wagner prisotna v številnih konfliktih po svetu, zlasti v Ukrajini, Siriji, Sudanu, Mozambiku, Libiji, Srednjeafriški republiki in Venezueli. Zato so pozivali vse države, ki uporabljajo storitve skupine Wagner in njenih povezanih družb, zlasti Srednjeafriško republiko, naj prekinejo vse vezi s skupino in njenimi zaposlenimi.

Očitno so za nekatere ruski plačanci precej bolj nevarni od teroristov in humanitarnih katastrof, saj so bile razmere v Somaliji na vrsti šele za Wagnerjem. Parlamentarci so sicer obsodili vse kršitve in zlorabe človekovih pravic ter neselektivne napade na civiliste, humanitarne delavce, novinarje, volilne uradnike in misijo Afriške unije v Somaliji (AMISOM), ki jih izvajajo teroristične skupine, zlasti islamistični skrajneži iz Al-Shabaaba.

Somalija je sicer na robu popolne katastrofe in razpada države, saj naj bi kar 5,9 milijona ljudi potrebovalo humanitarno pomoč, več kot 2,7 milijona pa se sooča z izrednimi stopnjami ‘prehranske negotovosti’ (očitno je to nova definicija za lakoto). Poslanci edino interno rešitev vidijo v volitvah za spodnji dom somalijskega parlamenta, seveda pa brez izdatne humanitarne pomoči iz tujine lakote (in Covida 19) ne bodo odpravili.

Somalija kot država najbrž ne dejansko več sploh ne obstaja, saj je razdeljena na najmanj 4 večje segmente, sosednja Etiopija gre pravkar proti zelo podobni katastrofalni usodi, očito pa tudi v Kamerunu ni mnogo bolje. Ta država se namreč sooča z delovanjem teroristične skupine Boko Haram na severu ter hkrati tudi še z notranjim oboroženim separatističnim uporom, ki v anglofonskih zahodnih predelih države traja že skoraj 5 let.

Konflikt med milicami in državnimi oblastmi je doslej ubil na tisoče ljudi,  prišlo je do grozovitih zlorab civilnega prebivalstva in posledično tudi do hude humanitarne krize v kamerunskih anglofonskih regijah. Resolucija Parlamenta EU poziva k dialogu z mednarodnim posredništvom, od kamerunskih oblasti pa zahteva, naj prenehajo soditi civilistom pred vojaškimi sodišči (ki zelo rado izrekajo smrtne kazni).

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.