Konec tedna bo po vsej Evropi in marsikje po svetu minil v znamenju počastitve spomina na 100 obletnico konca prve svetovne vojne, slovenski predsednik pa se je žrtvam poklonil že danes in sicer na Žalah. Vendar pa se zdi, da se človeštvo v tem stoletju od zaključka prve kolektivne globalne morije ni naučilo lekcije.  

Ena od stranskih posledic prve svetovne vojne je bil genocid Turkov nad Armenci – zverinsko so se znesli tudi nad ženskami (foto: youtube.com) 

 

Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, mesec dni po po sarajevskem atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Vanjo so se najprej vpletle vse evropske, kasneje pa tudi nekatere druge svetovne velesile. Vojna je trajala štiri leta in se končala 11. novembra 1918, ko je kot zadnja od držav poraženk premirje podpisala še Nemčija.

Vojna je vse države udeleženke stala skoraj 10 miijonov mrtvih vojakov, vsaj dvakrat toliko je bilo ranjenih. Umrlo je tudi sedem milijonov civilistov, za nameček pa je prav pred iztekom vojne  leta 1918 izbruhnila tudi pandemija ‘španske’ gripe, ki je v valovih obkrožila ves svet in zahtevala še številne dodatne milijone žrtev. Orožje pa je umolknilo 11. novembra 1918 in sicer točno ob 11. uri.

Tedaj se je zdelo, da se je človeštvo iz te nepotrebne množične morije nekaj naučilo, toda že dobrih dvajset let kasneje se je zgodba ponovila in tudi do danes ljudski rod še ni našel poti do svetovnega miru. Na pokopališču Žale je danes potekala osrednja slovenska slovesnost ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je v svojem govoru spomnil na trpljenje, katerega prinašajo vse vojne.  

“Konec 1. svetovne vojne je pomenil konec ene najbolj nesmiselnih tragedij človeštva, ki jo je zakuhala nespametna, nesposobna in ozkogledna politika. Tragedija milijonov človeških duš je bila in ostaja toliko večja, toliko bolj boleča in skeleča, ker je bila 1. svetovna vojna tako nesmiselna, predvsem pa ni bila neizogibna. To je pomembno sporočilo in opozorilo za današnji svet. Svet nikoli ni pahnjen v vojno. Tja ga pahne neodgovorna presoja in odločitev.

Vojne, zlasti svetovne, niso naravno stanje človeške družbe. O vojnah in o miru odloča človek. V vsaki zgodovinski situaciji je vedno mogoče izbrati med vojno in mirom, ko je za to še čas in možnost. Od tod naše prepričanje, da je trajen mir mogoč. Od tod naše najbolj plemenito poslanstvo, da ga varujemo in krepimo. V tem smislu je naša obča odgovornost za mir ultimativna. Sprejmimo danes in razumimo privilegij miru, ki ga uživamo,” je med ostalim povedal predsednik Pahor.  

Osrednja mednarodna slovesnost ob 100-letnici konca  prve svetovne vojne koncu vojne pa bo v Parizu v nedeljo. Tam se bodo številni svetovni voditelji skupaj poklonili žrtvam vojne in se zavezali k skupnim naporom za dosego miru po svetu. Naloga ne bo lahka, saj se trenutno z vojaškimi spopadi soočajo v Siriji, Iraku, Ukrajini, Zgornem Karabahu, Afganistanu, Libiji, Zahodni Sahari, Jemnu, Somaliji in Južnem Sudanu, številne države so na udaru teroristov, nekaterim pa preti interna državljanska vojna.

Kot torej kaže, je v zadnjih 100 letih napredovala predvsem tehnologija, človeštvo pa se od konca prve svetovne vojne ni prav veliko spremenilo.